-
1 hole
[həul] 1. noun1) (an opening or gap in or through something: a hole in the fence; holes in my socks.) luknja2) (a hollow in something solid: a hole in my tooth; Many animals live in holes in the ground.) luknja3) ((in golf) (the point scored by the player who takes the fewest strokes to hit his ball over) any one of the usually eighteen sections of the golf course between the tees and the holes in the middle of the greens: He won by two holes; We played nine holes.) zadetek; luknja2. verb1) (to make a hole in: The ship was badly holed when it hit the rock.) preluknjati2) (to hit (a ball etc) into a hole: The golfer holed his ball from twelve metres away.) zadeti v luknjo•- hole out* * *I [hóul]nounluknja, jama; ječa; figuratively bedno stanovanje, luknja; skrivališče; (golf) luknjica, zadetek; slang zadrega, škripecfull of holes — preluknjan, figuratively pomanjkljiv, majav; economy zadolžen, bankrotiranto make a hole in — izprazniti žepe, imeti velike stroškemoney burns a hole in his pocket — denar mu ne vzdrži v žepu, hitro zapravi ves denarto put s.o. in a hole — spraviti koga v škripceII [hóul]1.transitive verbpreluknjati, izkopati jamo, dolbsti, izdolbsti; nagnati žival v luknjo; (golf) zadeti v luknjo; American colloquially zapreti (up);2.intransitive verbskriti se v jamo (zlasti z up) -
2 vicious
['viʃəs](evil; cruel; likely to attack or cause harm: Keep back from that dog - it's vicious.) hudoben- viciousness* * *[víšəs]adjective ( viciously adverb)pokvarjen, izprijen, pregrešen, nemoralen, hudoben, zloben, slab, zavržen, nespodoben; pogrešen, napačen; muhast, trmast; pomanjkljiv; škodljiv, nečist (zrak); prostaški, malopriden, ničvredenvicious circle — circulus vitiosus, začarani krog; figuratively položaj brez izhodavicious air — slab, pokvarjen zrakvicious attack — zloben, strupen, zahrbten napada vicious headache — hud, strašanski glavobola vicious look — sovražen, preteč pogleda vicious man — izprijenec, pokvarjenecvicious habit — razvada, grda navadavicious spiral — nepretrgano dviganje (česa) (npr. cen), ki ga povzroča nepretrgano dviganje nečesa drugega (npr. plač)vicious union medicine slaba zrast zlomljenih kosti -
3 shift
[ʃift] 1. verb1) (to change (the) position or direction (of): We spent the whole evening shifting furniture around; The wind shifted to the west overnight.) premikati2) (to transfer: She shifted the blame on to me.) preložiti3) (to get rid of: This detergent shifts stains.) odstraniti2. noun1) (a change (of position etc): a shift of emphasis.) sprememba2) (a group of people who begin work on a job when another group stop work: The night shift does the heavy work.) izmena3) (the period during which such a group works: an eight-hour shift; ( also adjective) shift work.) izmena•- shiftlessness
- shifty
- shiftily
- shiftiness* * *I [šift]nounpremik, premestitev; sprememba (mesta, položaja); zamenjava; menjanje perila; history ženska srajca; izmena, posad, šiht, delovni čas ene izmene, dnevni delovni čas; sredstvo, pomoč v sili, pomagalo, pripomoček; domislica, prevara, zvijača, trik, pretveza, izgovorshift of crop agronomy kolobarjenjeto be driven (to be brought) to one's last shift figuratively nobenega drugega sredstva (izhoda) ne več imetihe is full of shifts and devices figuratively on si zna na vse načine pomagatito make shift — znati si pomagati, znajti seII [šift]transitive verbpremakniti, premikati, premestiti, spremeniti položaj, prestaviti, prevreči, preložiti (odgovornost from... to — od... na); obrniti ( one's attention — svojo pozornost); menjati (mesto, položaj), odstraniti (koga), osvoboditi se, znebiti se (koga); preobleči; slang pobiti, umoriti; intransitive verb menjati mesto (položaj), premestiti se, premikati se sem in tja; preseliti se; menjati se; obrniti se; preobleči se; znati si pomagati, zateči se k pomagalom; linguistics premakniti se (o glasu)I must shift as I can — moram si pomagati, kot vem in znam, moram se znajtito shift one's ground figuratively spremeniti (svoje) stališče, menjati svoje argumente v dokazovanjuto shift one's lodging — menjati stanovanje, preseliti seto shift for oneself (for a living) — sam skrbeti zase, sam si pomagati, se prebijati v stiski, sam se znajti
См. также в других словарях:
izhòd — óda m (ȍ ọ̑) 1. kraj, prostor, kjer se da iz česa priti: braniti, zastražiti izhod; spremiti goste do izhoda; množica gre, se pomika proti izhodu; počakati pred izhodom; zavarovan izhod; izhod iz kleti / glavni, stranski izhod; zasilni izhod ♦… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezizhóden — dna o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je brez izhoda, rešitve: znašel se je v brezizhodnem položaju; zaiti v brezizhodno zagato // knjiž. ki ne kaže izhoda, rešitve: brezizhodni pesimizem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
védeti — vém nedov. (ẹ) 1. imeti kaj v zavesti a) na osnovi zaznav, obveščenosti: ljudje marsikaj vedo; vedeti novico, resnico; vem, da si bil doma; vedeti za ime, naslov; dosti, za trdno vedeti; takoj sem vedel, kdo je; vedeti iz izkušenj,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kám — prisl. (ā) 1. izraža vprašanje po kraju, proti kateremu je dejanje usmerjeno ali ga doseže: kam greš? kam je izginil? kam boš to zapisal? / kam si se zagledal; elipt.: kam zdaj? odkod in kam, tovariš? kam pa, kam, bratec? skril se je v klet ali… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kód — a m (ọ̑) teh. dogovorjen znak, sestavljen iz enega ali več znakov, ki predstavlja določen podatek, informacijo: vsaka črka ima, predstavlja svoj kod; izračunati zapisane kode števil; dešifrirati, sestaviti sistem kodov // sistem takih znakov:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zagáta — e ž (ȃ) star. ozek prostor, kraj: zagata med hišama / mestne ulice in zagate ozke ulice; zagata brez izhoda ozka slepa ulica ◊ geogr. na koncu zaprta ozka dolina med gorami tudi zágata e ž (ȃ; á) ekspr. težaven, neprijeten položaj: pomagati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slép — a o prid. (ẹ̑ ẹ) 1. ki ni sposoben zaznavati svetlobe, barv: slep človek; fant je od rojstva slep; slep za barve; na starost je postal skoraj slep; slep na eno oko; gluh in slep / mladiči so še slepi / slepo oko; ekspr. njene oči so slepe od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezperspektíven — vna o prid. (ȋ) ki je brez perspektive, upanja: težaven in brezperspektiven položaj; brezperspektivno životarjenje / to so nerealni in brezperspektivni načrti; brezperspektivne kolonialne vojne // knjiž. ki ne kaže izhoda, rešitve: film je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mórje — a stil. morjé á s (ọ̑; ẹ̑) 1. slana voda, ki napolnjuje vdolbine med celinami: odpluti na morje; reka se izliva v morje; vreči kaj v morje; vojskovati se tudi na morju; jadrati po morju; globoko, plitvo morje; potopljen na dno morja; gladina,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
